Space coronagraphy with ESA

Prof. Petr Heinzel

Astronomical Institute, Czech Academy of Sciences

v četrtek, 11. junija 2015, ob 14. uri v predavalnici F2 (Jadranska 19, Ljubljana)

Solar coronagraphs are special telescopes designed to observe the corona and various coronal structures (e.g. prominences) out of solar eclipses. Most efficient are the space coronagraphs, where the observations are not influenced by the Earth atmosphere. I will briefly review previous coronagraphic missions of ESA (European Space Agency) and show some new results obtained with one of them, namely UVCS on board of the SOHO satellite. These results concern large solar eruptions called Coronal Mass Ejections (CME) and their spectroscopic diagnostics. ESA is currently developing two new space coronagraphs, METIS for Solar Orbiter mission (launch 2018) and ASPIICS for Proba-3 mission (launch 2018). The latter one is particularly interesting because it will simulate, for the first time, a total solar eclipse from space.

Finally, I will also mention how CME’s can be detected on other active stars, with their potential influence on exoplanets.

Planetarna meglica Sh2-71 in njena nenavadna centralna zvezda

Teo Močnik

University of Keele, UK

v ponedeljek, 8. junija 2015, ob 13. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Planetarne meglice, ene najbolj fotogeničnih objektov na nočnem nebu, obsegajo pravo paleto različnih oblik in velika večina jih ni sferično simetričnih. Kaj povzroča to nesimetrijo v izvrženem ioniziranem materialu umirajoče zvezde je še danes uganka. Navidezna centralna zvezda bipolarne planetarne meglice Sh2-71 je ena redkih kandidatinj, ki se uvršča na seznam tesnih centralnih dvojnic in tako predstavlja poligon za razvijanje teorij o nastanku nesimetričnih oblik planetarnih meglic. Najnovejša fotometrična in spektroskopska opazovanja razkrivajo presenetljivo spremenljivost in nakazujejo, da je centralna zvezda tesna dvojnica Be + sdO s precesirajočim Be diskom. Tak sistem centralne zvezde je sicer potrebno obravnavati kot nedokončen, a izmed vseh doslej obravnavanih modelov najbolje pojasni opazovane spektrofotometrične lastnosti zvezde in obenem ponudi razlago za bipolarno obliko planetarne meglice.

Modeliranje šuma v astronomskih podatkih

dr. Gal Matijevič

Leibniz-Institut für Astrophysik Potsdam

v ponedeljek, 25. maja 2015, ob 13. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Večina informacij, ki jih dobimo o vesolju onkraj Osončja, pride do nas prek svetlobe. Vsak astronomski posnetek vsebuje poleg signala, ki nas zanima, tudi šum. Del celotnega prispevka šuma je posledica končnega števila fotonov, ki zadanejo detektor in ga lahko modeliramo kot Poissonski proces. Toda skoraj nikoli to ni edini vir šuma.

V obdelanih posnetkih lahko ponavadi zaznamo druge vire sistematičnih in intrinzinčnih variacij, ki so posledica optike, detektojev, obdelave ali pa procesov, ki se odvijajo na astronomskem objektu in jih ne znamo ali ne želimo modelirati. V primeru, da celoten šum npr. v spektru zvezde še vedno obravnavamo, kot da je normalno porazdeljen, lahko zaidemo v težave.

V predavanju si bomo ogledali nekaj orodij, s katerimi lahko efektivno modeliramo celoten šum. Pokazali bomo, da je tak pristop ključen in da so v nasprotnem primeru naše rešitve sistematično premaknjene in navidezno bolj natančne.

The nature of GeV Galactic Center excess emission: options and their testability

dr. Gabrijela Zaharijaš

University of Nova Gorica

v ponedeljek, 25. maja 2015, ob 13. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Several groups have recently claimed evidence for an unaccounted gamma-ray excess over the diffuse backgrounds at few GeV in the Fermi-LAT data in a region around the Galactic Center, consistent with putative signals of long sought for WIMP dark matter particles. However, several conventional astrophysical explanation of this emission appear viable and need to be understood and accounted for, before any robust inference can be made about dark matter signals. In particular, we show that the main features of this excess can be reproduced if they originate in the inverse Compton emission from high-energy electrons injected in a burst event of ~ 10^52-10^53[/latex] erg roughly O( 10^6) years ago and we discuss the testability of this prediction. Another convincing astrophysical candidate for this emission is an unresolved population of MSP. There have been several works studying this possibility and reaching in some cases opposite conclusions. Here we reassess these claims by adopting a phenomenological approach and make clear predictions for the next generation experiments, which due to their improved angular resolution at few GeV should be able to test the point source origin of the excess.

t-SNE: upodobitev N-D astronomskih podatkov z znižanjem dimenzionalnosti

Gregor Traven

Astronomska skupina, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

v ponedeljek, 18. maja 2015, ob 13. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

Kako ocenjujemo podobnost? V vsakdanjem življenju se naši možgani spopadajo z ogromnimi količinami vhodnih podatkov, kot so npr. barve posameznih točk našega vidnega polja ter spekter zvoka iz okolice. Te informacije lahko po eni strani predstavimo s točkami v nekem mnogodimenzionalnem vektorskem prostoru, ali pa v bolj kompaktni obliki: rdeča vrtnica, enajstkraka zvezda, ton Cis.

Prav tako se v astronomiji ob vse večjih količinah zajetih podatkov soočamo s težavo njihove vizualizacije oziroma uporabne predstavitve. Tipično je minimalno število parametrov, ki nek proučevani objekt razlikujejo od drugega, precej manjše kot dimenzionalnost zajetih podatkov. V najbolj preprostem opisu lahko npr. spektre zvezd med seboj ločimo glede na temperaturo, gravitacijo in vsebnost kovin. Realno pa spekter zvezde ponavadi sestavlja tisoče ali desettisoče podatkovnih točk.

V predstavitvi si bomo ogledali novo metodo t-SNE, s katero je mogoče skrite zakonitosti v podatkih odkrivati preprosto in učinkovito. Pokazali bomo, kako lahko z zniževanjem dimenzionalnosti uspešno upodobimo tako lokalno kot globalno strukturo podatkovnih točk iz različnih intrinzičnih mnogoterosti. Rezultate t-SNE bomo primerjali tudi s projekcijami konkurenčnih metod na raznovrstnih podatkovnih zbirkah.

Shedding light on the dark Universe with Gamma-Ray Bursts

Ponedeljkov fizikalni kolokvij

dr. Lorenzo Amati

INAF – Istituto di Astrofisica Spaziale e Fisica cosmica, Bologna, Italija

v ponedeljek, 11. maja 2015, ob 16:15 v predavalnici F1 (Jadranska 19, Ljubljana)

[POZOR, SPREMEMBA URE IN PREDAVALNICE]

Gamma-Ray Bursts are the most luminous and remote phenomena in the Universe, with isotropic-equivalent radiated energies up to more than 10^{54} erg and a redshift distribution extending to at least z = 9-10. Thus, they are in principle very powerful tools for cosmology. I summarize the status and perspectives of the research activities aimed at using GRBs to investigate the expansion rate and geometry of the Universe, thus getting clues to “dark energy” properties and evolution, and to explore the early Universe at the end of the “dark ages” (reionization, first stars, star formation rate and metallicity evolution in the first billion of years).

Galaxy Clusters as Tracers of Cosmic Evolution: the Role of Simulations

prof. Stefano Borgani

Univerza v Trstu in INAF – Tržaški astronomski observatorij

v ponedeljek, 13. aprila 2015, ob 13. uri v predavalnici F4 (Jadranska 19, Ljubljana)

I will first briefly review the application of galaxy clusters as tools to trace cosmic evolution and to constrain cosmological models. I will then discuss the recent advances in the this field, as driven by the increasing quality of observational data, and by the much improved description of clusters through detailed numerical simulations.

After discussing successes and criticalities of these simulations, I will present results from their analysis, aimed at calibrating clusters as precision tools for cosmology. In this context, I will discuss (a) possible biases that affect mass estimates based on X-ray and weak lensing data; (b) effects of baryons on the calibration of the halo mass function; (c) robustness of the baryons mass fraction for cosmological tests. I will finally discuss the perspectives for precision cosmology with galaxy clusters offered by the future generation of large multi-wavelegth surveys.

Radijski blišči pri izbruhih sevanja gama

dr. Drejc Kopač

Univerza John Moores v Liverpoolu

v četrtek, 2. aprila 2015, ob 13. uri v predavalnici F2 (Jadranska 19, Ljubljana)

Standardni model zasijev napoveduje prisotnost radijskih bliščev v zgodnjih (<1 dan po izbruhu) svetlobnih krivuljah, kot posledico povratnega udarnega vala. Predstavil bom posodobljen model in rezultate.

Difuzne medzvezdne črte

Janez Kos

FMF, Univerza v Ljubljani

v torek, 2. decembra 2014, ob 12. uri v predavalnici MFP (Peterlinov paviljon, Jadranska 26, Ljubljana)

Z razvojem velikih spektroskopskih pregledov neba se je področje raziskovanja difuznih medzvezdnih črt premaknilo iz natančnih opazovanj redkih vročih zvezd v naši galaksiji proti statističnim študijam masovnih zbirk spektrov, ki jih pregledi neba zagotavljajo. To korenito spremeni metode raziskovanja in predvsem rezultate, ki jih lahko iz novih načinov opazovanja pridobimo. Predstavil bom difuzne medzvezdne črte, množico “skrivnostnih” absorpcijskih črt, ki se pojavljajo v vidnem in bližnjem IR delu spektra pordečenih zvezd, in zadnja opazovanja ter rezultate. Predvsem pa se bom posvetil prihodnosti, ki jo za to področje prinašajo sodobni spektroskopski pregledi neba in možnemu nadaljevanju in razširjenju razikovanja difuznih medzvezdnih črt.

Okolja izbruhov sevanja gama

dr. Jure Japelj

FMF, Univerza v Ljubljani

v torek, 25. novembra 2014, ob 12. uri v predavalnici MFP (Peterlinov paviljon, Jadranska 26, Ljubljana)

Izbruhi sevanja gama predstavljajo zadnji izdihljaj masivnih, hitro vrtečih se zvezd, ki izvirajo na kozmoloških razdaljah. Začetnemu izbruhu običajno sledi svetel zasij v daljših valovnih dolžinah, v katerem so vtisnjene lastnosti galaksije gostiteljice izbruha, kot so zastopanost in značilnost prašnih delcev, prisotnost kovin, galaktično hitrostno polje, itd. Zasiji nam torej omogočajo podroben vpogled v razmere, kakršne so vladale v galaksijah mladega Vesolja. V predavanju bomo izpostavili nekatere vznemirljive rezultate s področja spektroskopskega opazovanja optičnih zasijev, pri čemer bodo še posebej izpostavljena opazovanja z instrumentom X-shooter, montiranim na Zelo velikem teleskopu (observatorij Paranal).