Maruša Žerjal
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
torek, 22. 12. 2009, ob 14h v F6
Odkritje nevtronskih zvezd oz. pulzarjev leta 1967 predstavlja eno največjih astronomskih odkritij 20. stoletja, saj so ti kompaktni objekti primer ekstremnih razmer, kakršnih v laboratorijih ne dosežemo. Še posebej so zanimivi zato, ker gostota snovi v središču zvezde s tipičnim radijem za
preseže gostoto atomskega jedra, kritična temperatura za superprevodnost oz. superfluidnost pa je
. Gostota magnetnega polja zvezde doseže vrednosti tudi do
. Ker laboratorijskih eksperimentov ni, zanesljivost enačbe stanja z gostoto pada, na srečo pa so nam na voljo opazovanja pulzarjev.
Konstruirali bomo preprost model nevtronske zvezde, sestavljene iz degeneriranega plina elektronov in nevtronov. Opisali bomo plastovitost modela in se dotaknili procesa nevtronizacije, ki snov obogati z nevtroni. Na koncu bomo opažene pojave na pulzarjih povezali s teoretičnimi napovedmi modela.