Katarina Markovič

Univerzitetni Observatorij München

ponedeljek, 16. 1. 2012, ob 11h v F6

(POZOR! neobičajen termin)

Meritve iz fizike delcev še vedno ne izključujejo okolice nekaj kiloelektronvoltov za maso delcev temne snovi. Takšna masa bi pomenila, da termični učinek teh delcev na porazdelitev mase v zgodnjem vesolju ni zanemarljiv! Temno snov, ki lahko zatre perturbacije gostote na majhnih razdaljah, imenujemo topla temna snov (angl. Warm Dark Matter – WDM). Nerelativistične delce hladne temne snovi (angl. Cold Dark Matter ali CDM) ločimo od tople temne snovi po njihovi porazdelitvi hitrosti v zgodnjem vesolju. Učinek tople temne snovi je razviden kot zmanjšanje spektra moči perturbacij na majhnih skalah. Na žalost pa se ta “odtis” močno zmanjša med nelinearno evolucijo porazdelitve mase v vesolju. Modeliranje nelinearnih struktur dandanes je že v “hladnem” scenariju nepopolno, v “toplem” scenariju pa je še v povojih. Vendar pa vstop v dobo kozmologije visoke natančnosti zahteva izpopolnitev teorij, če se želimo izogniti omejitvam sistematičnih napak iz teorije in slediti natančnosti eksperimentov.